Pet držav članic EU načrtuje ustanovitev skupnega centra za vračanje migrantov v Ruando
Avstrija, Nemčija, Danska, Grčija in Nizozemska se pogajajo o ustanovitvi skupnega centra za vračanje migrantov v Ruandi za migrante, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene in ki nimajo zakonske pravice ostati v Evropski uniji. Pet sodelujočih držav je 17. novembra 2026 na Dunaju organiziralo skupno tiskovno konferenco, na kateri so razpravljali o pobudi. Projekt se razvija v sodelovanju z Evropsko komisijo, da bi se preprečile nezakonite migracije in olajšalo izvajanje odločb o izgonu.
Podrobnosti pilotnega programa in časovnica
Pobuda se bo začela kot pilotni program, ki bo vključeval približno 100 migrantov. V skladu s tem dogovorom bo vsaka od petih sodelujočih držav Evropske unije prispevala približno 20 ljudi v začetno skupino. Center je namenjen posredovanju posameznikov, ki ne morejo ali ne želijo biti vrnjeni neposredno v svojo državo izvora.
Medtem ko je točen datum začetka še vedno v razvoju, naj bi projekt začel delovati leta 2027. Nekatere študije kažejo, da bi lahko obrat začel delovati spomladi ali poleti istega leta. Objekt je zasnovan tako, da prebivalcem omogoča pridobitev dovoljenj za prebivanje in prosto gibanje v Ruandi, da bi olajšali vključevanje v lokalno družbo in na trg dela, v skladu s poročili medijev.
Politični cilji in vodstvene izjave
Sodelujoči voditelji so poudarili nujnost projekta za ohranjanje integritete evropskih migracijskih sistemov. Avstrijski kancler Christian Stocker je dejal, da pobuda predstavlja zgodovinski premik paradigme. Če se tisti, ki nimajo pravice do bivanja, ne morejo vrniti, celoten azilni sistem postane posmeh.
Danska premierka Mette Frederiksen je pobudo označila za pomemben korak v smeri novega migracijskega sistema, v katerem bodo družbe demokratično odločale, kdo lahko vstopi v državo in kdo lahko v njej ostane. Projekt se osredotoča na deportacijo posameznikov, katerih azilni postopki so že zaključeni in ki nimajo zakonite pravice do bivanja v Evropi, kar se razlikuje od prejšnjih modelov, kot je načrt Združenega kraljestva za oceno prošenj za azil v Ruandi.
Institucionalni nadzor in skrbi
V projektu sodelujejo visoki uradniki iz več evropskih ministrstev. Med njimi so avstrijski minister za notranje zadeve Gerhard Karner, nemški minister za notranje zadeve Alexander Dobrindt, grški minister za migracije in azil Athanasios Plevris, nizozemski minister za zunanje zadeve Tom Berendsen in danski minister za migracije in vključevanje Morten Bodskov. Ruandski minister za notranje zadeve Vincent Biruta je prav tako vključen v regionalno usklajevanje.
Kljub uradni podpori centra so nekatere organizacije postavile vprašanja glede varstva človekovih pravic. Celine Mias, predstavnica danskega sveta za begunce, se je spraševala, kakšno zaščito bodo imeli migranti in kdo bo odgovarjal, če bodo njihove pravice kršene, poročajo mediji.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0